Hrastnigg Seznam forumov Hrastnigg
Forum Hrastnika
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Knapovski štrajki v Hrastniku

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Hrastnigg Seznam forumov -> Zgodovina Hrastnika
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Chope
Bog in batina


Pridružen/-a: 11.07. 2006, 05:10
Prispevkov: 1974

PrispevekObjavljeno: 11 Mar 2014 12:36    Naslov sporočila: Knapovski štrajki v Hrastniku Odgovori s citatom

I.VELIKA STAVKA
Prva velika stavka v Hrastniku je izbruhnila 25. julija 1889.
Temeljne zahteve rudarjev so bile: dvig plače za kopače za 1,15 goldinarja na dan in sorazmerno s tem tudi dvig plače ostalim kategorijam, zagotovitev brezplačnega olja za jamske svetilke, prost dan v nedeljo, svobodna izbira nakupa v kateri koli trgovini in pravica do podpore iz rudniške blagajne tudi za neporočene. Rudarjev od stavke ni odvrnila niti obljuba ravnatelja Terpotitza o dvigu plače za 25 odstotkov.
Okrajni glavar Wagner in vodja revirskega rudarskega urada rudarski inženir Emanuel Riedl sta nagovarjala delavce, da bi se pomirili in odšli na delo. Vodje rudnikov so kljub stavki hoteli razpošiljati premog, kolikor ga je bilo na zalogi, hkrati pa so bili v hudih skrbeh. Komaj so uspeli sestavljati požarno stražo. Delavce so zaman pozivali na delo, saj so ti začeli odhajati iz revirjev. Mnogi so se skrivali po gozdovih ali pa odšli na kmete, kjer so opravljali različna poletna kmečka dela. Tudi razglas, ki jim je grozil z izgubo službe, če se ne vrnejo na delo do 29. julija, ni imel učinka. V začetku avgusta pa je s pomočjo drugega razglasa, ki je tistim, ki bi prišli nazaj v službo do 5. avgusta, obljubljal 8 do 10 odstotkov povišano plačo, pričel odpor slabeti. Dobra petina delavcev je pričela z
delom. S pomočjo politične oblasti je vodstvo rudnika pričelo iz rudniških stanovanj izseljevati delavske družine, najbolj uporne delavce pa voditi v celjske zapore. Okrajni vladar je z zvijačo (žene je poslal po svoje može na kmete in v hribe, češ da se jim ne bo nič zgodilo če se vrnejo) privabil rudarje, ki so se 8. avgusta skupaj s svojimi družinami zbrali na prostoru
pred ravnateljskim poslopjem. Tu jim je ravnatelj povedal, da se jim bodo plače povišale za 12 odstotkov. Nezadovoljni rudarji so se že hoteli raziti, ko jih je dal okrajni glavar obkoliti in poslati v Celje v zapore
okrožnega sodišča. Tu so preživeli tri dni, nato pa so se končno vdali.
V zadnjih dneh stavke so z rudnika Hrastnik odgnali več delavskih vodij. Hrastniški delavci so pričeli z delom isti dan kot trboveljski, 15.avgusta.

II. VELIKA STAVKA 1892
Prvi povod za stavko je bil incident, ki se je zgodil na dan sv. Barbare (4. decembra 1891), zaščitnice rudarjev. Zaradi nedostojnega vedenja sta bila odpuščena dva delavca. Drugi povod z istim vzrokom kot prvi pa se je zgodil 15. in 16. decembra 1891 na Ojstrem in v Hrastniku.
Pravi vzrok stavke je povzročil rudarski kongres 25. decembra 1891. Tu so se zaupniki štajerskih rudarjev dogovorili glede zahtev, ki so jih predložili vsem podjetjem in 1. januarja naj bi bili po revirjih shodi,
na katerih bi sporočili odgovor podjetij in sklepali o stavki. Vsa podjetja so odgovorila odklonilno in politična oblast je shode prepovedala. Stavka je bila neizbežna. Izbruhnila je v noči med 1. in 2. januarjem
in poleg srednje Štajerske zajela tudi naše revirje. Boj proti delavcem je vodil ravnatelj Terpotitz v Hrastniku in na Ojstrem pa glavarjev komisar Tax. Tudi v tem primeru so iz Ljubljane v revirje prispeli kuhnovci z zgornje Štajerske Ker so stavkali vsi rudarji, je vodstvo od vsepovsod novačilo delavce. Prvo skupino je pripeljal stavbni podjetnik Viljem Fritsch. Ti delavci so nakladali premog, čistili železnico in delali pri separaciji. Druga skupina delavcev so bile brezposelne osebe z Dunaja. Skoraj vsi so pili žganje, kadili na slamnjačah, se prepirali, se delali bolne in nasploh niso hoteli delati. Delavci so prihajali tudi od drugod, vendar niso bili vajeni del na rudniku in zato so bili neuspešni. V celoti je takrat prišlo v Zasavje okrog 500 rudarjev. Stavko rudarjev je vodil Hafner s pomočnikoma kovačem Ratajcem v Trbovljah in kopačem Sotoškom v Hrastniku. V podporo delavcem sta prišla tudi Ehrlich in Resel iz Gradca. Kljub vztrajanju nekaterih pa je sredi meseca stavka počasi pojenjala. Prvi delavci so se že pričeli javljati na delo. Vodstvo je najvidnejše stavkajoče izganjalo iz domovinske občine in v celoti je bilo izgnanih okrog 30 delavcev. Terpotitz si je zadal za nalogo popolnoma prečistiti delavske vrste in s tem preprečiti ponovno stavko.
23. januarja je bilo stavke v Hrastniku in na Ojstrem konec.

III. VELIKA STAVKA
Stavko, ki se je pričela 30. septembra 1903 in je trajala do 16. oktobra istega leta je pričelo, močno, samozavestno delavstvo zaradi sklepa z Dunaja, da preprosto zavrnejo prošnjo glede minimalnih plač. Trboveljskemu zgledu so sledili v Zagorju in Hrastniku. Celjski okrajni glavar baron Apfaltrer je bil v času stavke v Trbovljah in je s pomočjo žandarmerije skrbel za red. Sicer pa delavci v tej stavki niso kalili miru. V Trbovlje je prišel tudi celovški rudarski glavar Canaval. Tretji dan stavke so bili odposlanci rudarjev znova pri ravnateljstvu. Predložili so devet točk, s katerimi so zahtevali povišanje plač in zajeli celoten obseg rudarskega dela. Ravnatelj Drasch je poslal zahteve na Dunaj. Tam so jih deloma zavrnili, nekatere točke pa so, čeprav v zmanjšani meri, sprejeli. S tem je bilo stavke konec. Delavci so 17. oktobra odšli na delo.
Stavka je bila v splošnem uspešna. Med njo so delavci v velikem številu pristopali k strokovni (socialdemokratski) organizaciji. Pridružili so se ji tudi mnogi pazniki, ki so bili od poletja v sporu z ravnateljstvom.

IV. VELIKA STAVKA 1906
Prav mirnega ozračja po tretji veliki rudarski stavki ni bilo. Že prvo leto po njej so se delavci trudili, da bi na svojo stran pridobili čim več pazniškega osebja. Januarja 1905 so rudarji s pomočjo svojih zaupnikov postavili določene zahteve glede plače, vodstvo pa jih je zavrnilo.
Delavci so čakali več kot leto dni, preden so se odločili za najtežji korak. 27. decembra 1905 so izvoljeni zaupniki trboveljskega, zagorskega in hrastniškega rudnika ter zastopniki strokovne organizacije predložili zahteve glede izboljšanja svojega položaja in pri tem zajeli vse skupine delavcev in vse vrste dela. Te zahteve je vodstvo odbilo. Rudarji v Trbovljah in Hrastniku so odgovorili s četrto veliko stavko.
Stavka se je pričela 22. januarja in je trajala do 7. februarja 1906.
Družba je sredi stavke dala odpoved tridesetim delavcem. Ta odpust je imel učinek v dvojnem smislu. Prvič se je povečalo število delavskih omahljivcev in drugič je stavkovni odbor poslal ravnateljstvu ostro
resolucijo. V njej je zahteval preklic odpovedi in da se spodijo iz službe tisti, ki so voljni delati. Na ravnateljstvu v Trbovljah in na Dunaju so bili vsi popolnoma presenečeni. Posredovati sta morali okrajno glavarstvo in rudarska oblast. Rudarji so se morali vdati. Neuspela stavka je imela usodne posledice za strokovno organizacijo. Delavstvo jo je pričelo zapuščati

VELIKA STAVKA KNAPOV LETA 1923
Rudarji so se 26. aprila 1923 v Ljubljani pogajali s Trboveljsko premogokopno družbo za izboljšanje življenjskih razmer. Brez uspeha. Njihovo nezadovoljstvo je dobilo svoj odraz v stavki, ki se je pričela
v Hrastniku 20. julija 1923. Trajala je do 17. septembra istega leta. Vodili so jo sami komunisti. Že takoj je okrepljena žandarmerija pričela iskati rudarske zaupnike, ki pa so se pravi čas umaknili in prek kurirjev vzdrževali zvezo z rudarji ter tako vplivali na potek stavke. Shodi so bili prepovedani, zato je skušal stavkovni odbor z ilegalnimi letaki vplivati na
stavkajoče. V času stavke je prišlo do poskusa atentata na direktorja hrastniškega rudnika Drolca. Nastavljena je bila bomba. Po naključju je ostal nepoškodovan. Šele ob koncu 2. svetovne vojne leta 1945 so odkrili
avtorja peklenskih strojev. To naj bi bil Avgust Coklin, zaposlen pri rudniku Hrastnik. S to stavko se niso strinjali niti socialdemokrati niti skupini nacionalistov in klerikalcev, vendar so stavkali zaradi solidarnosti. Kmalu so se na prigovarjanje oblasti opogumili in med stavkajoče pričeli vnašati malodušje z raznimi zastrašilnimi parolami, nekateri med njimi pa so postali celo prvi stavkokazi. Zaradi neenotnosti stavke in javnega nasprotovanja vseh meščanskih strank se je kljub prizadevanju
komunistov, da bi stvar uspešno zaključili, pričela krhati. Združena reakcija je po 59 dneh dosegla zlom stavke. K temu je pripomogla tudi lakota, ki se je pojavila v družinah stavkajočih rudarjev. Aretirani so bili najvidnejši revolucionarji, med njimi vsi zaupniki, ki so po stavki odšli v tujino. To je bilo za delavsko gibanje, predvsem v Hrastniku, hud udarec. Doma je ostala samo še revolucionarna mladina, ki je nadaljevala razredni politični boj in se združevala predvsem v okviru društva Vesna.
Ker so bile sredi leta 1924 vse delavsko napredne organizacije razpuščene, so komunisti skušali ustanavljati druge (Neodvisna delavska stranka), kajti zavedali so se, da sta brez legalnih organizacij množično gibanje in boj onemogočena. Da bi bila dosežena večja solidarnost in moč v boju za pravice rudarjev, je bila 22. marca 1925 na kongresu
v Celju ustanovljena Zveza rudarjev Jugoslavije.

GLADOVNA STAVKA LETA 1934
Za gladovno stavko je agitirala partija in žene komunistov. Stavka se je pričela v Hrastniku 3. julija 1934. V jami Hrastnik in Ojstro so izvolili odbore, katerih člani so bili komunisti, z nalogo v času stavke skrbeti za red in razdeljevanje zdravil stavkajočim ter vzdrževati stike z delavci – pogajalci s predstavniki rudnika. Med stavkajočimi so ne glede na politično pripadnost vladali vzorna disciplina, prijateljstvo in solidarnost.
Komunisti, ki so stavko vodili iz Hrastnika, so organizirali stalno povezavo z delavci iz Trbovelj in Zagorja ter s tem preprečili razbitje enotnosti stavke. S tem so ohranili disciplino in moralno moč stavkajočih. Vpliv partije na stavko je bil popoln, saj so stavkajoči verjeli le besedam komunistov. Zvezo med stavkajočimi so vzdrževale predvsem žene rudarjev komunistov, ki so poskrbele tudi za politično razpoloženje zunaj jame. Gladovna stavka je predstavljala skrajen način boja rudarjev za obstoj, zato se je nad tem zgrozil ves tedanji demokratični in kulturni svet. Žal se stavkajoči niso zavedali moralne podpore in pogajalci so
znova storili staro napako. Preveč so zaupali obljubi buržoazije ter zapustili jame. Ko je bila stavka končana, so žene stavkajočih rudarjev, zlasti tiste, ki so delale po navodilih partije, organizirale sprejem stavkajočih pred jamo. Sodelovala je steklarska godba in pevski zbor Svoboda II. Stavka je dosegla uspeh v moralnopolitičnem pogledu, medtem ko v materialnem ne. Tragičen značaj stavke je dodatno poglobila črna zastava, ki je ves čas neusmiljeno vihrala na izvoznem stolpu. Analiza te stavke je okrepila idejnopolitično zavest somišljenikov komunistov in ostalih rudarjev, zato je delo partije po teh stavkah postalo aktivnejše, saj je pridobila na ugledu in delavstvo je vse bolj zaupalo komunistom.
_________________
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov
coojs
Duhovnik


Pridružen/-a: 10.05. 2007, 13:24
Prispevkov: 387
Kraj: Hrastnik

PrispevekObjavljeno: 12 Mar 2014 10:21    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

kolikor vem, se je nekaj stavk odvijalo tudi po tej zadnji, ki si jo zabeležil.
ali se motim?
imaš mogoče tudi podatke o hujših nesrečah v hrastniškem rudniku?

drugače sem pa mislil, da je konc s tem forumom, glede na to da se nič ne dogaja - pa vidim da še živi - jeeeeee
_________________
Nbena stvar ni neizvedljiva; sam potrudit se je treba!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Chope
Bog in batina


Pridružen/-a: 11.07. 2006, 05:10
Prispevkov: 1974

PrispevekObjavljeno: 13 Mar 2014 08:35    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

coojs je napisal/a:
kolikor vem, se je nekaj stavk odvijalo tudi po tej zadnji, ki si jo zabeležil.
ali se motim?
imaš mogoče tudi podatke o hujših nesrečah v hrastniškem rudniku?

drugače sem pa mislil, da je konc s tem forumom, glede na to da se nič ne dogaja - pa vidim da še živi - jeeeeee


Tudi po II.sv.vojni so bile stavke ampak tko zakomplicirane in povezane z Beogradom, da jih moram malo skrajšat. Hehehehe
_________________
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Hrastnigg Seznam forumov -> Zgodovina Hrastnika
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.