Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Chope

"Intuicija mi pravi, da se bo še vse dobro končalo."
Borut Pahor o izidu referenduma

Kaj pa pravite vi? Se bomo ob pozitivni odločitvi referendumskega vprašanja čez pet let pogovarjali o podaljšanju delovne dobe na 70let? Fantje in dekleta na oblasti ob svojih bogatih prihodkih raje ne pomišljajo na penzijo, saj bi prejeli le 1850€ le te, kar pa je za njih revščina, saj je Pahor sam rekel, da z 3000€ ne more preživeti. Revež, a ne.
Naj dela dlje tisti, ki hoče. Kdo bo pa gledal od nošenja gajb piva zgrbano kelnerco ali pa gradbinca, ki ne bo mogel šafle dvignt. En minister je kamot bit, malo po Evropi, pa malo smejčkat, pol pa mal na Kitajsko, itn. Naj gre za 40let pihat ali pa za tekoči trak, za singerco, ... Bi sam Svetlik razpisal referendum o znižanju pokojninske dobe.
Skratka, razlikuje se DELO od dela.
Druga stvar je pa, da je čedalje več brezposelnosti. Naj mi nekdo pove, koliko delovne dobe ima trenutno en povprečen mladinc, star 28let. In koliko let delovne dobe bo imel, ko bo star 60let. Nikoli v penztildi.
4.5 milijone evrov, kot so ga zafural oblastniki, ker niso razpisali referendum o pokojninski reformi istočasno z referendumom o malem delu ni malo denarja. S tem denarjem bi lahko odprli kar nekaj novih delovnih mest. Boljše bi ga bilo razdeliti med folk za porabo živil slovenskega izvora. Bi se potrošnja malo dvignila.

Izziv imate pred seboj, kaj mislite vi, ne kaj misli vlada, ali pa opozicija, KAJ MISLITE VI, S SVOJO GLAVO, O TEM REFERENDUMU
_________________

Chope · Objavljeno: 15 Mar 2011 21:40 Naslov sporočila:

Slovenski pokojninski sistem medgeneracijskega financiranja je tipična piramidna shema "catch the cash", ki je brez nenehnega reformiranja obsojena na hiter propad.

Slovenski "catch the cash"

Slovenski pokojninski sistem medgeneracijskega financiranja je utemeljen na Bismarckovem modelu socialnega zavarovanja s konca 19. stoletja in ima tako kot drugi socialni sistemi medgeneracijskega financiranja značilnosti piramidne Ponzijeve sheme.

Podatki iz grafa o gibanju števila aktivnega prebivalstva in prejemnikov pokojnin od sredine prejšnjega stoletja naprej nazorno prikazujejo našo Ponzijevo pokojninsko shemo, ki deluje po načelu verižne denarne igre "catch the cash", ko se z vplačili novih vlagateljev poplačajo izplačila starih (glej graf Aktivno in upokojeno prebivalstvo).

Leta 1953 je bilo v Sloveniji 704 tisoč aktivnih oseb (Surs) in 60 tisoč prejemnikov pokojnin (Zpiz ). Vse do začetka devetdesetih let se je povečevalo tako število aktivnega prebivalstva kakor tudi prejemnikov pokojnin, vendar je rast števila aktivnega prebivalstva močno zaostajala za rastjo števila prejemnikov pokojnin.

V zadnjih dveh desetletjih se je število aktivnega prebivalstva ustalilo okoli vrednosti 945 tisoč, medtem ko se je število prejemnikov pokojnin še vedno nezadržno povečevalo in lani doseglo novo rekordno vrednost 560 tisoč.
Razpad pokojninske piramide

Podatki iz zgoraj omenjenega grafa o gibanju števila aktivnega in upokojenega prebivalstva razkrivajo, da je prišlo do zloma slovenske pokojninske piramide že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, saj rast števila prejemnikov pokojnin od takrat močno presega rast števila aktivnega prebivalstva.

Ker od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja rast števila "novih vlagateljev" v naš pokojninski sistem ni zadoščala za financiranje pokojnin hitro naraščajočega števila "starih vlagateljev", se je začelo reformiranje piramidnega pokojninskega sistema, ki traja še zdaj. Brez nenehnega reformiranja pokojninske piramide bi se ta namreč sesula že pred štirimi desetletji.
Prvo reševanje sistema "catch the cash"

Prvi pomemben sistemski ukrep, s katerim se je zamaknil zlom pokojninskega sistema "catch the cash", je bil skokovit dvig skupne prispevne stopnje pokojninsko-invalidskega zavarovanja, ki se je med letoma 1981 in 1993 dvignila z 18 na kar 48 odstotkov povprečne neto plače in postala ena najvišjih v Evropi. Zaradi velikih pritiskov na stroškovno konkurenčnost gospodarstva se je v letih 1996 in 1997 dvakrat znižala in se delno nadomestila s progresivnim davkom na izplačane plače.

Nastali izpad prilivov v pokojninsko blagajno se je začel po letu 1996 financirati z izdatnim pretakanjem sredstev iz državnega proračuna, ki so se med letoma 1996 in 2009 povečala z 0,3 na kar 1,3 milijarde evrov (glej graf Proračunsko financiranje Zpiza).
Drugo reševanje sistema "catch the cash"

Drugi veliki sistemski ukrep, s katerim se je nadalje zamaknil zlom pokojninskega sistema "catch the cash" v prihodnost, je bila pokojninska reforma iz leta 1999, ki je prinesla postopen dvig starostne meje in močno zmanjšanje prejemkovega razmerja med pokojnino in plačo (odstotni delež povprečne neto pokojnine v povprečni neto plači).

Prejemkovo razmerje, ki vpliva na življenjski standard upokojene generacije in izdatke pokojninske blagajne, se je znižalo z 68,1 odstotka v letu 2000 na 61,3 odstotka v letu 2009 (glej graf Delež pokojnine v plači).

Po različnih scenarijih novega vladnega predloga pokojninske reforme se bo prejemkovno razmerje, ki zmanjšuje izdatke pokojninske blagajne, do leta 2050 še zmanjšalo na raven med 56 in 59,6 odstotka.
Tretje reševanje sistema "catch the cash"

Najnovejši reformni predlog Pahorjeve vlade o dvigu starostne meje za upokojitev na 65 let ter podaljšanje pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske je tretji pomemben sistemski ukrep, ki naj bi upočasnil naraščanje števila "starih vlagateljev" (upokojenci).

Da je vladni reformni predlog le del sistemskih ukrepov, s katerimi se zamika zlom pokojninskega sistema "catch the cash" v prihodnost, nazorno kažejo podatki Eurostata o predvideni starostni sestavi prebivalstva v obdobju 2010-2060 v Sloveniji in EU (27).

V prihodnjih desetletjih se bo močno povečal koeficient starostne odvisnosti, ki kaže razmerje med številom prebivalstva v starosti 65 let in več v primerjavi s številom delovno sposobnega prebivalstva v starosti med 15 in 64 let (glej graf Staranje prebivalstva).

Hitro naraščanje koeficienta starostne odvisnosti do leta 2060 napoveduje, da se socialni sistem medgeneracijskega financiranja v prihodnosti ne bo mogel izogniti usodi piramidne Ponzijeve sheme, ki se na koncu vedno sesuje v prah.
Prevara "catch the cash"

Analiza slovenskega pokojninskega sistema medgeneracijskega financiranja pokaže, da je prišlo do zloma slovenske pokojninske piramide "catch the cash" že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pokojninski sistem je dejansko piramidna Ponzijeva shema, ki je brez nenehnega reformiranja obsojena na hiter propad.

Velik zmagovalec pokojninskega sistema "catch the cash" so samo prve upokojenske generacije, ki so na vrhu piramide. Vse poznejše generacije na dnu piramide so veliki poraženci.
_________________

Chope · Objavljeno: 15 Mar 2011 21:45 Naslov sporočila:

Ali - za kako butaste nas imajo?

Minister Svetlik nas poskuša prepričati, da je delo do 65 leta starosti
nuja, saj drugače pokojninski sistem ne bo vzdržal. S svojim predlogom pa
bo vsakemu, ki vplačuje v pokojninsko blagajno odtujil v povprečju skoraj
100.000 EUR.

Že pred časom sem dokazoval in dokazal, da tisti, ki prejema plačo v višini
1.000 EUR neto, odvede mesečno skupaj s podjetjem 370 EUR za pokojninsko
blagajno in bi samo ob polaganju na banko po 35 letih delovne dobe prejemal
80% plače v obliki obresti, glavnica pa bi ostala nedotaknjena.

Ob tako glasni napovedi pokojninske reforme in negodovanju ministra
Svetlika, da je trenutno stanje nevzdržno, sem se poigral s statistiko in
napovedmi ministra svetlika:

1. Povprečna starost umrlih v Sloveniji je 74,1 leto (po podatkih
statističnega urada iz leta 2008)
2. Upokojevali bi se pri 65 letih po približno 40 letih delovne dobe
3. Povprečna pokojnina (po podatkih SPIZ - dec. 2008) je znašala 602,90 €
4. Povprečna neto plača v RS (po podatkih SURS - dec. 2008) je znašala
938,66 €
5. Seštevek prispevkov zaposlenega in delodajalca (na 938,66€) za SPIZ
znaša 342,50 €

Sedaj pa nam ostane le izračun po zdravi pameti, pri čemer se zanašam na
statistične podatke in sledi:

V 40 letih (torej do 65 leta starosti) vplačamo 342x12x40 = 164.160 € za
pokojnino.
Pokojnino potem v povprečju prejemamo 9,1 leto torej 602,90 x 12 x 9,1 =
65.836,68 €
Razlika med vplačanim in dobljenim ob upoštevanju statističnih podatkov pa
je 98.323,32 €.

Vprašanje Svetliku in vsem, ki kimajo k pokojninski reformi torej glasi:

Kaj nameravate storiti z 98.323,32 €, ki jih vsak zaposlen v Sloveniji
preplača v pokojninsko blagajno.

Dovolj je, da nas imate za norca z drugimi »presvetlimi« prebliski, zato
Vas prosim, da nam ne odtujite še skoraj 100.000 EUR vsakemu ki (obvezno)
vplačuje v pokojninski sistem!!!

Upam, da sem navedel 98.323 razlogov, zakaj smatram, da je pokojninska
reforma le dodaten način polnjenja državne blagajne iz katere se potem
plačujejo neracionalni projekti gospodarskih botrov političnih veljakov in
da ni prav nobenega opravičenega razloga zanjo, saj že sedaj vplačujemo
preveč, kar vidno bremeni tako podjetja, kot posameznike.
_________________

štakor · Škof Pridružen/-a: 27.12. 2007, 10:24 Prispevkov: 558

Kaj pa viri s katerih si tole prepisal?
_________________
Tko ni za nas je protif nam.

Chope · Objavljeno: 16 Mar 2011 15:39 Naslov sporočila:

trocki · Ovčka Pridružen/-a: 16.12. 2006, 00:43 Prispevkov: 100

Kaku pa lahku dela kelnrca pa gradbinc iz Avstrije, Belgije, Danske ,Nizozemske,Grčije, Španije, Švedske...itd., mi pa ne mormo in nočmo? Nemčija ( ena najbolj naprednih in razvitih držav u Evrop) gre še dlje; do 67. lejta. Taka je direktiva z "vrha˝ in če majo vsi drug tako mejo jo bomo mogl mi tud mejt. Pa če ne zdele pa čez kak lejt, tejga se murmo zavedat.
_________________
RUDER THAN YOU!!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli