|
Hrastnigg Forum Hrastnika
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Chope Bog in batina
Pridružen/-a: 11.07. 2006, 05:10 Prispevkov: 1974
|
Objavljeno: 18 Apr 2010 18:47 Naslov sporočila: Kako se je začelo |
|
|
Povzetek iz knjige: Ivačnič Lebar Irena: Hrastnik
Najbrž bi bilo preenostavno obravnavati mesto Hrastnik brez naselij, ki so v njegovem vplivnem območju. Razvoj kraja in večine njegovih bližnjih naselij je s pospešeno industrializacijo povzročil, da so se tudi okoliška naselja vedno bolj urbanizirala, izgubljala kmečko zunanjost in se stapljala z mestom, kljub temu, da so nekatera precej oddaljena in sámo površje ne dovoljuje, da bi se z njim strnila. Lahko jih prištevamo k hrastniškemu obmestju. Leta 1981 je imelo samo mesto 6504 prebivalcev, leta 1991 pa 6673. Neposredno obmestje je štelo 3022 prebivalcev, torej je bilo v mestni regiji skupaj 9895 prebivalcev. V mestu se je število prebivalcev v desetih letih (med leti 1981 in 1991) povečalo za 2, 5 %, v obmestju pa za 13, 8 %. K obmestju Hrastnika štejemo naslednja naselja: Boben, Brnica, Čeče, Dol, Plesko, Prapretno, Studence. Podkraja v tej opredelitvi ni, vendar sem ga upoštevala, saj lahko k obmestju Hrastnika prištevamo njegov severozahodni del.
Drugače kot za Trbovlje in Zagorje moramo za Hrastnik reči, da prva omemba kraja ni vezana na okolico župne cerkve. Te v Hrastniku ni bilo do leta 1936, cerkev sv. Lenarta v Dragi, sicer podružnica trboveljske župnije, je pripadala katastrski občini (k.o.) Sv. Lenart.
Tudi ime naselja Hrastnik se je za to dolino uveljavilo zelo pozno. Uporabljamo ga od leta 1932, čeprav je bilo ime splošno razširjeno (železniška postaja, v poimenovanju rudnika, tovarn in drugih ustanov). Osrednji del Hrastnika (vsa dolina) se je imenoval tako kot k.o. – Sv. Lenart. Ime Hrastnik se je prvotno nanašalo na vas na vzpetini nad sotočjem Brnice in Bobna, ki je spadala h k.o. Dol.
Zanimivo je, da so železniško postajo, ki je nosila ime Brnica (Werniza), po enem letu obratovanja, leta 1850, preimenovali v Hrastnik (Hrastnigg). Verjetno se je to zgodilo na prigovarjanje lastnikov hrastniškega rudnika, ki se je od leta 1845 imenoval Triester Steinkohlengewerkschaft zu Hrastnik und Dol (Tržaški rudnik kamenega premoga Hrastnik in Dol), čeprav je železniška postaja sodila v občino Sv. Krištof oziroma v k.o. sv. Jurij (današnje Gore).
Razvoju naselja sta, tako kot v Zagorju in v Trbovljah, botrovala premog in industrija. Izkoriščanje premoga je ljudi pritegnilo v dolino. Naselje se je urbaniziralo, nastajale so soseske, ki niso imele kmečkega videza. Vendar to ni bilo dovolj, da bi se kraj povzpel od vasi do trga ali celo mesta že pred drugo svetovno vojno. To se je zgodilo šele leta 1952, ko je bil skupaj s Trbovljami in Zagorjem tudi Hrastnik razglašen za mesto. Kljub novemu statusu Hrastnik do leta 1963 ni imel uličnega sistema. Zaradi pospešene urbanizacije in podiranja starih zgradb je postalo oštevilčenje nepregledno. Dogajalo se je, da sta imeli sosednji hiši hišni številki 3 in 300, kar je postajalo neznosno. Vendar je bilo potrebno čakati vse do leta 1963, da je občinska skupščina sprejela poimenovanje ulic in naselij v Hrastniku. Za samo naselje Hrastnik so uvedli 22 ulic,katerih imena so se v glavnem obdržala do danes. Leta 1985 so bile predlagane spremembe oziroma dodatni predlogi, ki pa niso bili sprejeti. Pri poimenovanju ulic niso bila upoštevana stara in domača imena nekaterih predelov Hrastnika, tako da so se ohranila le v spominu najstarejših prebivalcev ali v starejši literaturi (Zavodnje, Cukališče, Klauža, Šibenik, Pekel, Žuganje, Tirberk, Hrastovlje).
Dol, starejše naselje od Hrastnika, in tudi ostala naselja v hrastniški občini, so dalj časa ohranila svoj kmečki videz. Šele v novejšem času, predvsem po drugi svetovni vojni, je potreba po prostoru, ki ga je v Hrastniku vedno bolj primanjkovalo, prisilila urbaniste, da so začeli zidati stolpiče in bloke tudi na Dolu, v ostala naselja pa so prihajali tisti, ki so si lahko zgradili lastno hišo. Središče Dola se je spremenilo in popolnoma izgubilo svoj kmečki videz, njegova rast je privedla do uvedbe uličnega sistema leta 1983, kar še bolj potrjuje njegovo urbanizacijo. K temu je veliko pripomogla vedno ugodnejša prometna povezanost, javna prometna sredstva ter večanje števila osebnih avtomobilov. Vse to je zmanjšalo razdalje, ki jih je bilo pred tem mogoče premagovati peš ali s kakšnim le nekoliko hitrejšim prevoznim sredstvom.
Hrastniška dolina je ponekod prava tesen z zelo malo ravnega sveta na terasah, ki jih je rečna erozija vrezala v pobočja: na Logu, nad Rošem, na Frtici, Savina terasa na desnem bregu reke. Plazovitost – naravna in posledica rudarjenja (v občini je registriranih 25 plazovitih območij) - še zmanjšuje ugodne pogoje za naselitev. Poleg tega je umeščena v središče slabo prehodnega Posavskega hribovja, kjer je bila dolgo le reka Sava prometna zveza z ostalimi predeli. Vse to je bilo vzrok, da je ostajala dolina v predindustrijski dobi slabo poseljena. Prvotna naselitev je bila usmerjena na terase visoko nad dolino in v ugodna terciarna podolja. Na ozemlju današnjega mestnega naselja Hrastnik z naselji ali deli naselij, ki so v njegovem vplivnem območju, je bilo v 13. stoletju osem naselij: Šibenik, Prapretno, Plesko, Log, Hrastnik, Studence, Ojstro, Dol. V 16. stoletju sta se jim pridružila Zavodnje in Brnica
Ime Hrastnik brez dvoma izvira od drevesa hrast, ki ga je bilo verjetno treba trebiti, ko je naselje nastajalo. Vendar je potrebno poudariti, da je bilo dolgo časa to ime omejeno le na naselje treh kmetij z županom, ki so v Otokarjevem urbarju iz 13. stoletja obsegale področje Starega Hrastnika (Graeznich). Ostali del sedanjega Hrastnika je bil razdeljen na že zgoraj omenjena imena: Log (apud Chasten) se je imenovalo naselje okrog zdajšnje cerkve Kristusa Kralja (nekateri zgodovinarji so mnenja, da urbar označuje zaselek Log po Kašnerjevi kmetiji, drugi pa zanikajo to trditev in menijo, da se pod oznako apud Chasten skriva nek zaselek, ki je pozneje izginil) in je bilo bolj v uporabi kot Hrastnik; Šibenik (oziroma pozneje Sv. Lenart, razstreseno naselje je segalo od izliva Bobna mimo cerkvice v Dragi in preko slemena do Prapretna) je obsegal ves jugozahodni del današnjega Hrastnika, vzhodni del pa je spadal pod Dol/p>
Tako bi skoraj gotovo ostalo do danes, če ne bi leta 1822 pričeli pridobivati premoga v hrastniškem rudniku in leta 1853 na Ojstrem (Razpotnikovo jamsko polje). V začetku je bila proizvodnja nizka, zato ni vplivala na povečanje števila prebivalcev in hiš. Šele zgraditev Južne železnice Dunaj – Trst (1849 do Ljubljane in 1857 do Trsta) in prisotnost Tržaške premogokopne družbe, ki je prevzela hrastniški rudnik leta 1845, sta postali znanilki in nosilki sprememb. Prve hiše je zgradila družba pri rudniku severovzhodno od rudniških naprav, pri Logarju, pri nekdanjem strojnem jašku ter pri Rošu. Na Ojstrem je nastalo rudniško naselje, ko je rudnik prevzel industrialec Sarg. Korenite spremembe pa so se pričele v drugi polovici 19. stoletja, ko sta se hrastniški in ojstrški rudnik uveljavila in pritegnila v dolino industrijo, steklarno in kemično tovarno, obe leta 1860. Hrastnik je razvoj razdelil v dva dela, zgornji rudniški in spodnji tovarniški. Zaradi potrebe po delavcih, ki jih v bližini ni bilo dovolj in so prihajali od drugod, so pričele nastajati tovarniške kolonije v bližini tovarn. Kemična tovarna in steklarna sta zgradili večstanovanjske hiše v soseščini obeh tovarn vzdolž glavne ceste. Nekaj stanovanjskih kasarn so postavili ob Savi, jugovzhodno od železniške postaje. Trboveljska premogokopna družba (TPD), ki je rudnika prevzela leta 1880 in 1885, je leta 1896 zgradila prvi dve kolonijski hiši na Logu (tretja se jima je pridružila leta 1907). V letih 1900 in 1901 je TPD postavila obsežno rudniško kolonijo. Nad kolonijo so zgradili tudi samski dom in nekaj stanovanjskih hiš. Nekdanje obrate na Ani so potem, ko so vse naprave prenesli v dolino, preuredili v samotno in odmaknjeno stanovanjsko naselje. Rudnik je svojim delavcem dovolil zidati hiše na rudniški zemlji (imenovali so jih “koče v zraku”) na obeh slemenih, ki se spuščata od starih kmečkih Studenc v dolino in ob obeh bregovih potoka od Logarja do Bobnove soteske. Nekaj so jih postavili tudi pod Logom v dolini, kjer pelje pot na Blate. Dolgo so bila med delavskimi hišami pomešana kmečka poslopja. Nekaj so jih preuredili v stanovanja za delavce. Pozneje se jim je pridružilo nekaj meščanskih hiš in vile lastnikov in uradnikov obeh tovarn.
V času med obema svetovnima vojnama se je razvijal predvsem neindustrijski del mesta. Povečalo se je število zasebnih hiš (v Studencah ob poti v Trbovlje, ob cesti v zgornji Boben, v srednjem delu od Loga do sotočja obeh potokov ter na obronkih terase v Frtici in tudi v soteski Brnice Pod skalo). Šele v tem času je nastala zveza med obema deloma Hrastnika. Tudi obe tovarniški koloniji sta se strnili z zgraditvijo nekaj stanovanjskih hiš in hišic. Mesto se je polagoma širilo v dolino Brnice. Večal se je tudi Dol, zlasti proti Novemu Dolu.
Med drugo svetovno vojno ni bilo veliko zgrajenega, po drugi svetovni vojni pa sledimo hitremu razvoju. V petdesetih letih so pričeli posodabljati industrijske obrate, zaradi česar so morali preurediti tudi cestno infrastrukturo in podreti nekaj starih stavb, ki so omejevale novogradnje. V tem obdobju se je začela intenzivna stanovanjska gradnja. Šele po letu 1960 so začeli mesto postopoma urbanistično urejati. Tudi okoliška naselja, ki so se vedno bolj stapljala z mestom, so pričela dobivati privlačnejšo podobo. V sedemdesetih letih je število prebivalcev zelo naraslo, predvsem zaradi dotoka delavcev od drugod zaradi konjunkture v rudarstvu in gradbeništvu. Pomanjkanje prostora je gradbenike prisililo, da so sezidali prve stolpnice in velike blokovne komplekse. Že konec osemdesetih let se je pričela recesija, ki se je po osamosvojitvi Slovenije v devetdesetih letih še poglobila. Podjetja so izgubila trge v nekdanji Jugoslaviji, mnogi delavci so se s svojimi družinami izselili iz Hrastnika. Odseljevati so se pričeli tudi Slovenci, predvsem izobraženci, zaradi boljših delovnih pogojev v drugih krajih, predvsem v Ljubljani. Vsi napori so bili usmerjeni v iskanje izhoda iz težke gospodarske situacije. Težave se se odražale tudi v majhnem številu gradenj. V tem času niso zgradili nobenega stanovanjskega objekta. Občinska sredstva so usmerili v izgradnjo infrastrukture, predvsem cestne. Z obrtno cono ob Bobnu, ki so jo pričeli graditi leta 1997, so dali možnost razvoju malega gospodarstva. Temeljna usmeritev za poselitev, razvoj urbanega in varovanje krajinskega prostora je intenzivna izraba prostora znotraj obstoječih ureditvenih območij naselij z zapolnitvami in prenovo. _________________
Nazadnje urejal/a Chope 19 Apr 2010 04:40; skupaj popravljeno 2 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Chope Bog in batina
Pridružen/-a: 11.07. 2006, 05:10 Prispevkov: 1974
|
Objavljeno: 18 Apr 2010 19:25 Naslov sporočila: |
|
|
takole je zgodovino Hrastnika zapisal JaKi:
Zgodovina hrastniške doline sega vse do kamene dobe, mogoče še dalj. Najdbe pričajo tudi o življenju Ilirov in Keltov na hrastniškem območju. Ob gradnji bencinskega servisa Petrol ob Savi, so našli pet objektov iz rimske dobe, med katerimi je svetišče z oltarjem, posvečenim Veliki materi bogov. Tudi brodarjenje je bilo značilno za te kraje, v srednjem veku pa je tudi to izginilo. Znova se je pojavilo v 16. stoletju in zopet potonilo v 19. stoletju s pojavom železnice, ko se je Hrastnik vpisal v industrijsko dobo.
Najbolj pa je železnica pripomogla hrastniškemu rudarjenju, ki se je začelo z letom 1822. Hrastniški rudnik je zamenjalo več lastnikov, največ pa je v rudarjenje vlagala Tržaška premogokopna družba, ki je po letu 1860 začela z načrtnim kopanjem premoga.Pri odkopavanju premoga so rudarji potrebovali mehanične črpalke, prva na parni pogon pa je pričela delovati leta 1900. S pričetkom industrializacije leta 1860, se je v Hrastnik preselila steklarna iz Jurkloštra. Razlog za to je bil seveda premog, s katerim so kurili steklarske peči. V istem obdobju je zraven steklarne zrasla še kemična tovarna, ki je proizvajala kromov kisel kalij. 1890 leta so v Celju ustanovili njeno podružnico, iz katere je kasneje nastala Cinkarna Celje. Steklarna in kemična tovarna sta imeli velik vpliv na spodnji del Hrastnika,rudnik pa na zgornji del. Ob tovarnah so zrasle kolonije, v katerih so prebivali delavci, ki so delali v teh tovarnah. V rudniški koloniji je bilo sedemindvajset hiš, elektriko pa so dobili v letih od 1920-1923. Danes najdemo samo eno kolonijsko hišo, v kateri je urejen muzej, ki prikazuje rudarsko stanovanje.
Premogovništvo in industrija sta dala svojevrsten pečat življenju in delu ljudi, zunanji podobi naselij in preobrazbi zemeljskega površja. Delavstvo je predstavljalo veliko večino prebivalstva. Največ se jih je naselilo iz bajt in kajž širšega slovenskega kmečkega okolja. V juniju leta 1934 je premogokopna družba nameravala znova poslabšati že tako težko življenje rudarjev z znižanjem mezd, zmanjšanjem količine brezplačnega premoga, ... Temu so se rudarji uprli in od 2. do 5. julija ostali v rovih ter pričeli gladovno stavkati. Pri tem so jih podprli vsi delavci v Sloveniji, tako da so lastniki rudnikov preklicali svoje namere.Tudi druga svetovna vojna je na Hrastniku pustila posledice. Po 2. svetovni vojni, je mesto zelo hitro spremenilo svojo podobo. Najpomembnejša naloga je bila razvijanje novih družbenih odnosov ter hiter gospodarski in družbeni napredek občine. Prebivalci so s prostovoljnim delom urejali stanovanjske, komunalne in druge objekte, ter pomagali pri gradnji družbenih objektov. Zelo sta se razvila tudi gostinstvo in trgovina. Uspehi so se kazali v velikem številu novozgrajenih industrijskih obratov, izgradnji stanovanjskih objektov in posodobitvi obstoječih industrijskih obratov . _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Chope Bog in batina
Pridružen/-a: 11.07. 2006, 05:10 Prispevkov: 1974
|
Objavljeno: 27 Dec 2010 00:02 Naslov sporočila: |
|
|
Kdaj je prvič v zgodovini omenjen Hrastnik?
Kraj je prvič omenjen v letih 1265/67 v štajerskem deželnem urbarju kot "Graeznich" s tremi kmetijami in županom. V fevdni knjigi grofov Celjskih je 1450 omenjen kot "Krastnigk". _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kras Škof
Pridružen/-a: 27.12. 2010, 09:56 Prispevkov: 693
|
Objavljeno: 28 Dec 2010 09:17 Naslov sporočila: |
|
|
Mi poveš, nova monografija Hrast., kdaj bo na razpolago v knjižnici? LP |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kras Škof
Pridružen/-a: 27.12. 2010, 09:56 Prispevkov: 693
|
Objavljeno: 19 Jan 2011 18:34 Naslov sporočila: |
|
|
Če monografija Hrast. ne bo na razpolago za domačo izposojo (in ne samo čitalniško), ne glede na to, koliko je bila draga (sej v drugih knjižnicah so tud drage in stare knjige, pa so na izposojo),
bom nardila štalo Z veseljem |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Kras Škof
Pridružen/-a: 27.12. 2010, 09:56 Prispevkov: 693
|
Objavljeno: 25 Jan 2011 20:56 Naslov sporočila: |
|
|
Baje bojo štirje izvodi na voljo za izposojo. Hočem izposojo na dom, ne čitalniško. Drugače bom nardila štalo
Monografija bo dostopna VSEM na domačo in medknjižnično izposojo. Tako kot se spodobi za monografijo nekega kraja, da je dostopna vsem občanom in ne samo nekim (kvazi)"elitnežem". |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Chope Bog in batina
Pridružen/-a: 11.07. 2006, 05:10 Prispevkov: 1974
|
Objavljeno: 27 Jun 2011 23:13 Naslov sporočila: |
|
|
Našel sem podatek, da je ing.Heider, prvotni lastnik in ustanovitelj steklarne v Hrastniku steklarno iz Mišjega dola pri Jurkloštru leta 1856 le to prestavil v Hrastnik. Leta 1856? Do sedaj znani podatek je, da je bila steklarna v Hrastniku postavljena leta 1860.
Smo v steklarni lani praznovali narobe jubilej?
Zanimiva je tudi fotografija steklarne iz samih začetkov steklarstva v hrastniški dolini. Pa ni na sliki kemična (mogoče zadaj), saj je bila prvotna lokacija steklarne v Hrastniku precej višje kot lokacija sedanje steklarne.
_________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|