|
Hrastnigg Forum Hrastnika
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
emol Duhovnik
Pridružen/-a: 12.11. 2006, 21:12 Prispevkov: 386 Kraj: Hrastnik
|
Objavljeno: 04 Okt 2009 12:56 Naslov sporočila: Fotografski slovar |
|
|
Da bi vedeli o čem se sploh pogovarjamo je treba spoznati izraze, ki se uporabljajo v fotografiji.
Naslednji slovarček je povzet s strani:
http://www.nikonschool.si/fotografski-slovar/
Osnovne nastavitve fotoaparata
Zaslonka:
Zaslonka je razmerje med premerom odprtine in goriščno razdaljo. Število F pa dobimo, če prejšnji ulomek postavimo na glavo. Večji F pomeni manjšo odprtino.
Vplivi na sliko: Z zapiranjem zaslonke dobimo večjo globinsko ostrino (DOF), hkrati pa izgubljamo na svetlobi. Če preveč zapremo zaslonko, pride do loma svetlobe na robovih (difrakcije), kar pa zmanjša ostrino slike.
Hitrost zaklopa:
Z drugimi besedami - kako dolgo se zajema slika. Ta čas se ponavadi izraža kot ulomek. Recimo 1/1000 oz. včasih kar 1000 za čas 1 ms.
Vplivi na sliko: Hitrejši čas - bolj zamznjena slika. Pri daljših časih se zna slika tudi razmazati, zato je treba imeti mirno roko oz. uporabimo kar stojalo.
ISO:
ISO je občutljivost senzorja na svetlobo. Osnovna občutljivost je 100. Dvakrat večjo občutljivost pa dosežemo z dvakrat višjim ISO številom. (Recimo: 200 -> 400)
Vplivi na sliko: Z višanjem ISO pridobimo na nezaželjenem šumu. Občutljivost se ponavadi zvišuje, ko nam zgornji dve nastavitvi več ne dasta optimalnih pogojev za željen način slikanja.
Pojmi
Globinska ostrina (DOF):
Globinska ostrina nam pove, kako daleč je slika ostra (v smeri proti objektivu in vstran od njega - glede na fokusirano točko). Odvisna je od več faktorjev: velikost senzorja, goriščne razdalje, oddaljenost od predmeta in velikost zaslonke. Primer>
Bokeh:
Nekako je povezan z globinsko ostrino. Predstavlja pa nam področje, kjer slika ni ostra (blur). Primer>
Goriščna razdalja:
Prava goriščna razdalja je napisana na vsakem objektivu. Če ima objektiv spremenljivo goriščnico, lahko delimo zgornjo in spodnjo razdaljo in s tem dobimo zoom. Največkrat pa jo prevedemo glede na 35mm film in jo šele takrat dalje "obdelujemo". Predstavlja pa nam velikost vidnega polja. Pri večini SLRjih je treba goriščno razdaljo na objektivu pomnožiti s crop faktorjem (zaradi manjšega senzorja), da dobimo goriščno razdaljo ekvivalentno 35mm filmu. Pri kompaktih pa je ponavadi spodnja goriščna razdalja ekvivalentna 35mm. Tako da če ima fotoaparat 4x zoom, je ekvivalenten objektivu 35-140mm.
Povečava:
Največkrat je navedena pri makro objektivih. Povečava je razmerje med velikostjo slike na senzorju in med velikostjo predmeta pred objektivom. Povečava je neodvisna od velikosti senzorja, odvisna je le goriščne razdalje in razdalje do predmeta.
Primer: če lahko v sliko spravimo 2cm veliko stvar, senzor pa je širok 10mm, potem je povečava 1:2 (0,5x).
EXIF:
Ti podatki so pripisani k sliki, povedo pa nam nastavitve fotoaparata pri slikanju le-te (zaslonka, hitrost zaklopa, ISO vrednost, podatke o uporabi fleša, goriščno razdaljo, ...).
Panning:
Je način slikanja, pri katerem izberemo malenkost daljši čas, ves čas pa sledimo predmetu, ki ga želimo slikati. S tem dosežemo, da je predmet oster, ozadje pa zamegljeno. Primer>
Stabilizacija slike:
Je zelo priročna stvar, saj nam zmanjšuje možnost, da naredimo zmazek iz slike (sploh pri večjih goriščnih razdaljah). Poznamo več načinov stabilizacije: "softversko" - višanje ISO in "hardversko" - premikanje senzorja, premikanje leč. Slednja dva načina sta boljša, saj ne vplivata na kvaliteto slike. Premikanje senzorja je mogoče boljša rešitev, saj pri menjavi objektiva obdržimo stabilizacijo.
Primer: pri 3 stop stabilizaciji lahko naprimer slikamo namesto pri 1/1000s pri 1/125 (8x manj - 2^3).
Exposure:
Meri se v EV. 1 EV je en stop, ki predstavlja:
- zvišanje/znižanje hitrosti zaklopa za 2x oziroma
- zvišanje/znišanje zaslonke za faktor 1,4 (kvadratni koren iz 2) oziroma
- zvišanje/znižanje občutljivosti za 2x.
Na tej strani je tudi kalkulator. Glede na svetlobne pogoje je potrebna določena osvetlitev v EV (fiksna), potem pa lahko spreminjamo vse prej naštete stvari, paziti moramo le, da na koncu dosežemo enako osvetlitev.
Popačenja (aberacije)
Kromatska aberacija:
Kot že ime pove, bo nekaj zelo narobe z barvami. Ta pojav nastane zaradi različnih barv, ki se lomijo pod različnimi koti. Največkrat se pojavijo kakšni vijolčni robovi okrog predmetov, ki so od zadaj osvetljeni (Purple Fringing).
Barrel, Pincushion:
Ti dve napaki se pojavljata na robovih slike. Najlepše se vidi pri slikanju kakšnega pravokotnika. Pri prvi napaki bodo stranice pravokotnika zaobljene navzven, pri drugi pa navznoter.
Vinjetiranje:
Pri kompaktih tega pojava praktično ni, pri SLRjih pa je žal zelo pogost (sploh pri do konca odprti zaslonki). Nastane pa zaradi tega, ker se več svetlobe lomi v sredino slike, robovi pa so nekoliko temnejši. _________________ Ni ti treba spreminjati sveta, zadošča, če spremeniš kot (perspektivo) gledanja na svet. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Roko Kardinal
Pridružen/-a: 27.11. 2006, 10:54 Prispevkov: 1442
|
Objavljeno: 05 Okt 2009 18:22 Naslov sporočila: |
|
|
Stresena slika.To je pa takrat,ko pritisnemo na sprožilec in se nam fotoaparat malenkost zamaja.Velikokrat še opazimo ne.Vidi se šele po sliki ko ni ostra po robovih.Recnije so šluk takratkega ko gremo slikat (mal za hec) _________________ Sej bo bulš! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
emol Duhovnik
Pridružen/-a: 12.11. 2006, 21:12 Prispevkov: 386 Kraj: Hrastnik
|
Objavljeno: 05 Okt 2009 19:55 Naslov sporočila: |
|
|
Roko je napisal/a: | Stresena slika.To je pa takrat,ko pritisnemo na sprožilec in se nam fotoaparat malenkost zamaja.Velikokrat še opazimo ne.Vidi se šele po sliki ko ni ostra po robovih.Recnije so šluk takratkega ko gremo slikat (mal za hec) |
Tole kar si napisal, ni za hec, ampak za res.
Streseni sliki se naj lažje izognemo, če nam svetlobne razmere dovoljujejo skrajšanje časa odprtosti zaslonke. Če razmere tega ne dopuščajo pomaga fleš ker se čas takoj skrajša na užitnih 1/200. Ko smo že pri flešu obstaja zanesljiv način kako prepoznati trotl fotografa (to ni nujno tisti, ki ima trotl kamero)
Če vidiš, da nekdo ima prižgan fleš, motiv je pa oddaljen več kot deset metrov (ali bog ne daj več kot 100 metrov). Vgrajeni fleš ima doseg največ 5 -6 metrov, vse drugo je trotlanje.
Fleš se lahko uporabi tudi pri močni dnevni svetlobi za mehčanje senc na obrazu.
Ne vem kako je pri kompaktih glede nastavitve fleša na prvo ali drugo zaveso. Prva zavesa pomeni, da se fleš sproži takoj po odprtju zaklopa, druga na koncu zaklopa. Na prvi zavesi fleš osvetli zgolj motiv, ozadje ostane temno. Na drugi (ponavadi se nastavi daljši čas 1/60) pa poleg fleša ujamemo tudi ambijentno svetlobo, motiv ja pa vseeno "zamrznjen".
Na stresenost posnetka vpliva tudi stabilizacija.
Vsi kompakti imajo stabilizacijo senzorja, se pravi, da elektronika premika senzor v nasprotno smer od aparata.
V tem primeru gre za optično stabilizacijo. Nekateri se poslužujejo enormnega višanja ISO števila (in krašanja časa zaklopa) kar blagodejno vpliva na stresenost in pogubno vpliva na kvaliteto slike.
pri DSLR je situacija nekoliko drugačna. Tukaj imamo dve firmi (Canon in Nikon), ki uporabljata stabilizacijo v objektivih (zaradi tega so takšni objektivi dražji) in ostale, ki imajo stabilizacijo v samem aparatu. Ob vprašanju kateri način je bolj učinkovit se je prelilo ogromno digitalnega črnila, enoznačnega odgovora pa še ni.
Stabilizacija v aparatu je cenejša varianta ker so posledično vsi objektivi za ta aparat stabilizirani.
Če je stabiliziran objektiv se umirjanje slike vidi z golim očesom in je po moje bolj učinkovita.
Tale replika se je malo zavlekla ... _________________ Ni ti treba spreminjati sveta, zadošča, če spremeniš kot (perspektivo) gledanja na svet. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|