 |
Hrastnigg
Forum Hrastnika
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Chope
Bog in batina
Pridružen/-a: 11.07. 2006, 05:10
Prispevkov: 1974
|
 Objavljeno: 21 Sep 2008 20:45 Naslov sporočila: Rezultati delni za Hrastnigg |
 |
|
_________________
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
štakor
Škof
Pridružen/-a: 27.12. 2007, 10:24
Prispevkov: 558
|
| Objavljeno: 22 Sep 2008 06:30 Naslov sporočila: |
|
|
Knežak se je mal šlepal na račun zmagovite stranke, niti pod razno mu neb takšen rezultat uspel.
Drugač pa mene bolj zanima to kako to da je Jerič ponovno zvoljen v DZ, Knežak pa ne, čeprav ga je na volitvah stresu?
Še komentar na državni ravni:
Bajuk - go back to Argentina
Peče - zadn cajt da so mu volilci pokazal kaj si mislijo o njemu
Plemeniti - neki joka zarad "slabga" rezultata, kao da je doživel medijski mrk al kako se je izrazu
Šrot - komi mu je uspel preboj v DZ (s stranko, poslanec pač ne bo), če bi se losal bratov Podobnik bi bila stranka po moje veliko bolj uspešna
Katarinca - počasi formira novo LDS, padalci so bili očitno boljši
Erjavec - ni poslanc, se mu pa gladko smejim, saj ga bo levica 20x prej povabla v koalicijo kot Plemenitega (razen če bo imel prevelike zahteve), važn da mu je mama že čestitala
Golobič - izjemen rezultat. Se mu vidi da je filozof, lapa lapa pa nč pametnga ne pove.
Janša - thank you god
Pahor - rešitelj levice
Kar se pa zasavja tiče lahko rečem le to, da bo kar nekaj firm spet splavalo na zeleno vejo. S prihodom levice bojo nekatere firme spet pri koritu kot so npr Ultra, Sinet itd itd...
_________________
Tko ni za nas je protif nam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Šohtovc
Ovčka
Pridružen/-a: 06.02. 2007, 22:49
Prispevkov: 36
|
| Objavljeno: 22 Sep 2008 11:22 Naslov sporočila: |
|
|
Joj, js ne vem, kaj komentirate politiko in volitve, če vam osnovne zadeve niso jasne.
Povsem enostavno je, zakaj je Jerič not, Knežak pa ne. Zato, ker pri nas nimamo večinskega volilnega sistema oz. t.i. first-past-the-post sistema, kot na primer v Veliki Britaniji, kjer vedno zmaga tisti, ki prejme vsaj en glas več od drugega.
Vsaka volilna enota (8 jih je) ima določeno število poslanskih mest, ki se glede na rezultate delijo med kandidatne liste. Če neka kandidatna lista dobi v določeni enoti npr. 3 poslanske mandate, potem so izvoljeni tisti trije iz kandidatne liste, ki so dobili največ glasov (prvi trije).
Malce zakomplicirano, zato povsem praktičen prikaz za vprašanje, ki ga postavljaš:
SD so dobili v volilni enoti 6 (Novo Mesto) 3 mandate:
Po odstotkih prejetih glasov ima kandidatna lista SD v 6 enoti sledeč vrstni red (glede na prejet odstotek glasov posameznega kandidata v svojem volilnem okraju):
1. MATJAŽ HAN SOCIALNI DEMOKRATI 3.452 36,72 %
2. MELITA ŽUPEVC SOCIALNI DEMOKRATI 3.346 34,98 %
3. RENATA BRUNSKOLE SOCIALNI DEMOKRATI 4.313 32,65 %
4. ALOJZIJ MUHIČ SOCIALNI DEMOKRATI 4.984 30,56 %
5. SONIBOJ KNEŽAK SOCIALNI DEMOKRATI 1.625 30,19 %
6. MATJAŽ POKORN SOCIALNI DEMOKRATI 2.279 24,49 %
7. HRVOJE TEO ORŠANIČ SOCIALNI DEMOKRATI 2.560 22,80 %
8. SILVO KROŠELJ SOCIALNI DEMOKRATI 3.039 22,58 %
9. ANTON MAVER SOCIALNI DEMOKRATI 2.053 21,09 %
10. BREDA DRENEK SOTOŠEK SOCIALNI DEMOKRATI 1.638 18,56 %
11. SEBASTIJAN PODOBNIK SOCIALNI DEMOKRATI 2.592 17,04 %
Se pravi, dobili so 3 mandate, kar pomeni, da prvi trije s te liste pridejo v parlament. To so: Matjaž Han, Melita Župevc in Renata Brunskole.
LDS je pa v tej volilni enoti dobil 1 mandat in Jerič je dobil največji odstotek glasov v svojem okraju od vseh LDSovih kandidatov v volilni enoti, zato je 1. na LDS lestvici in zato pride v parlament.
Nima veze, da je mel Knežak več procentov glasov v Hrastniku kot Jerič, ker Jerič je prišel višje (celo na prvo mesto) na lestvici znotraj LDS glede na svoj odstotek glasov. Knežak pa je šele na 5. mestu.
Jasno zdej?
Upam, da ja.
Nazadnje urejal/a Šohtovc 22 Sep 2008 11:36; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
štakor
Škof
Pridružen/-a: 27.12. 2007, 10:24
Prispevkov: 558
|
| Objavljeno: 22 Sep 2008 11:36 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: |
Joj, js ne vem, kaj komentirate politiko in volitve, če vam osnovne zadeve niso jasne. |
Ej sory k nimam politike u mezincu, lahk pa prideš in ti natalam dve okol kepe, tle sem bolj domač. 
Skratka hvala za razlago, politika me ne zanima v tolikšni meri da bi o teh stvareh nekaj študiral ali pa se zanimal za njih. Jz volim svojga kandidata, vsa solata k se dogaja uzadi me pa niti ne zanima tolk.
Ker pa tud jst nism vseved  , sem raj vprašu 
_________________
Tko ni za nas je protif nam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Chope
Bog in batina
Pridružen/-a: 11.07. 2006, 05:10
Prispevkov: 1974
|
| Objavljeno: 23 Sep 2008 10:11 Naslov sporočila: |
|
|
Tkole je pa malo bolj zakomplicirano, vsekakor pa bolj pošteno.
Sistem delitve mandatov
V Sloveniji imamo proporcionalni sistem razdelitve mandatov. Ta sistem izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. To naj bi zagotavljalo, da so v državnem zboru predstavljeni različni politični interesi, tako kot so različni tudi interesi volivcev.
Volilne enote
Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot, ki so oblikovane tako, da ima vsaka enota približno enako število prebivalcev in enako število mandatov. V Sloveniji tako vsaki enoti pripada 11 mandatov. Vsaka enota pa je razdeljena še na volilne okraje, teh je v vsaki enoti enajst. Voli se torej 88 poslancev, saj sta v 90-članskem državnem zboru dva sedeža rezervirana za poslanca italijanske in madžarske narodne manjšine. Na območjih, kjer živita manjšini, se zato oblikujeta še dve dodatni enoti.
Volilna matematika
Mandati se delijo na dveh ravneh; na ravni volilnih enot in na ravni celotne države. Najprej se mandati delijo na ravni enot, kjer se v Sloveniji za razdelitev sedežev uporablja Droopov količnik. Ta količnik je bil uveden zato, da bi se že v volilnih enotah podelilo več mandatov. Droopov količnik izračunamo tako, da se skupno število oddanih glasov vseh volivcev v neki enoti deli številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, čemur dodamo še enega, kar znese 12 (11+1). Recimo, da je v volilni enoti A oddalo glas 180.000 volivcev. Droopov količnik v tej enoti je tako 15.000 (180.000:12). Število mandatov, ki jih dobi posamezna lista pa se izračuna tako, da se pogleda, kolikokrat je Droopov količnik vsebovan v glasovih za posamezno listo.
Torej, lista X je denimo v enoti A dobila 40.000 glasov. Droopov količnik 15.000 je tako v glasovih za listo X vsebovan dvakrat (40.000:15.000=2, ostanek je 10.000). Lista X je tako v enoti A dobila 2 mandata, izvoljena pa sta bila kandidata iz tistih dveh okrajev enote A, v katerih sta dobila največ glasov. Ostanek glasov seveda ni šel v nič. Vsi preostali glasovi, v našem primeru liste X je to 10.000, se upoštevajo, ko gre za delitve mandatov na ravni države. Na ravni enot je torej podeljenih toliko mandatov, kolikokrat so liste dosegle Droopov količnik. Na volitvah leta 2004 se je na ravni enot podelilo 57 mandatov.
Na ravni države se upošteva d'Hondtov sistem
Ostanek mandatov, ki ni bil podeljen na ravni enot, se podeli na ravni države. Tu se upoštevajo vse liste, razen tistih, ki so bile vložene v samo eni volilni enoti, in tistih, ki glede na volilni izid v celotnem volilnem telesu ne bi dosegle volilnega praga (4 odstotke, oz. štirje sedeži v DZ). Pri delitvi na ravni države se upošteva d'Hondtov sistem. V slovenskem primeru to pomeni, da se sešteje vse glasove, ki jih je dobila posamezna lista v celotni Sloveniji, nato pa se to število deli najprej z ena, dva, tri…in z vsemi števili do števila 88, saj se v DZ, kot že rečeno, voli 88 predstavnikov. Tako se potem med vsemi rezultati pri vseh listah preprosto izloči 88 največjih števil in mandati se podelijo. Recimo, da je naša lista X na ravni države dobila 200.000 glasov. To število se deli najprej z 1 (=200.000), z 2 (=100.000), s 3 (=66.666,66) in tako naprej vse do konca, ko se število glasov deli še z 88 (=2272,72). Po istem sistemu naredimo izračune za vse ostale liste. Potem pa le še poiščemo 88 največjih števil med vsemi rezultati izračunov pri vseh listah. Lista dobi toliko sedežev v DZ, koliko rezultatov je imela med 88-timi največjimi števili. Tako, sedaj imamo mandate razdeljene na ravni enot in na ravni države.
Za število sedežev, ki jih dobi posamezna lista poleg teh, že dobljenih na ravni enot, tako le še izračunamo razliko med številom mandatov na ravni države in tistimi na ravni enot. Naša lista X je tako v enoti A dobila 2 mandata, recimo pa da jih je s preostalimi sedmimi enotami zbrala skupaj 15. Na ravni države jih je denimo zbrala 21 (torej, še 6), tako bo v državnem zboru zasedla 21 sedežev. 15 mandatov za listo X je torej že podeljenih. A kandidati iz katerih enot bodo še izvoljeni v DZ? 6 dodatnih sedežev, ki jih je prejela lista X, se tako dodeli kandidatom v tistih volilnih enotah, kjer ima lista X največje ostanke glasov v razmerju do Droopovega količnika.
_________________
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
štakor
Škof
Pridružen/-a: 27.12. 2007, 10:24
Prispevkov: 558
|
| Objavljeno: 23 Sep 2008 19:42 Naslov sporočila: |
|
|
| Chope je napisal/a: | Tkole je pa malo bolj zakomplicirano, vsekakor pa bolj pošteno.
Sistem delitve mandatov
V Sloveniji imamo proporcionalni sistem razdelitve mandatov. Ta sistem izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. To naj bi zagotavljalo, da so v državnem zboru predstavljeni različni politični interesi, tako kot so različni tudi interesi volivcev.
Volilne enote
Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot, ki so oblikovane tako, da ima vsaka enota približno enako število prebivalcev in enako število mandatov. V Sloveniji tako vsaki enoti pripada 11 mandatov. Vsaka enota pa je razdeljena še na volilne okraje, teh je v vsaki enoti enajst. Voli se torej 88 poslancev, saj sta v 90-članskem državnem zboru dva sedeža rezervirana za poslanca italijanske in madžarske narodne manjšine. Na območjih, kjer živita manjšini, se zato oblikujeta še dve dodatni enoti.
Volilna matematika
Mandati se delijo na dveh ravneh; na ravni volilnih enot in na ravni celotne države. Najprej se mandati delijo na ravni enot, kjer se v Sloveniji za razdelitev sedežev uporablja Droopov količnik. Ta količnik je bil uveden zato, da bi se že v volilnih enotah podelilo več mandatov. Droopov količnik izračunamo tako, da se skupno število oddanih glasov vseh volivcev v neki enoti deli številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, čemur dodamo še enega, kar znese 12 (11+1). Recimo, da je v volilni enoti A oddalo glas 180.000 volivcev. Droopov količnik v tej enoti je tako 15.000 (180.000:12). Število mandatov, ki jih dobi posamezna lista pa se izračuna tako, da se pogleda, kolikokrat je Droopov količnik vsebovan v glasovih za posamezno listo.
Torej, lista X je denimo v enoti A dobila 40.000 glasov. Droopov količnik 15.000 je tako v glasovih za listo X vsebovan dvakrat (40.000:15.000=2, ostanek je 10.000). Lista X je tako v enoti A dobila 2 mandata, izvoljena pa sta bila kandidata iz tistih dveh okrajev enote A, v katerih sta dobila največ glasov. Ostanek glasov seveda ni šel v nič. Vsi preostali glasovi, v našem primeru liste X je to 10.000, se upoštevajo, ko gre za delitve mandatov na ravni države. Na ravni enot je torej podeljenih toliko mandatov, kolikokrat so liste dosegle Droopov količnik. Na volitvah leta 2004 se je na ravni enot podelilo 57 mandatov.
Na ravni države se upošteva d'Hondtov sistem
Ostanek mandatov, ki ni bil podeljen na ravni enot, se podeli na ravni države. Tu se upoštevajo vse liste, razen tistih, ki so bile vložene v samo eni volilni enoti, in tistih, ki glede na volilni izid v celotnem volilnem telesu ne bi dosegle volilnega praga (4 odstotke, oz. štirje sedeži v DZ). Pri delitvi na ravni države se upošteva d'Hondtov sistem. V slovenskem primeru to pomeni, da se sešteje vse glasove, ki jih je dobila posamezna lista v celotni Sloveniji, nato pa se to število deli najprej z ena, dva, tri…in z vsemi števili do števila 88, saj se v DZ, kot že rečeno, voli 88 predstavnikov. Tako se potem med vsemi rezultati pri vseh listah preprosto izloči 88 največjih števil in mandati se podelijo. Recimo, da je naša lista X na ravni države dobila 200.000 glasov. To število se deli najprej z 1 (=200.000), z 2 (=100.000), s 3 (=66.666,66) in tako naprej vse do konca, ko se število glasov deli še z 88 (=2272,72). Po istem sistemu naredimo izračune za vse ostale liste. Potem pa le še poiščemo 88 največjih števil med vsemi rezultati izračunov pri vseh listah. Lista dobi toliko sedežev v DZ, koliko rezultatov je imela med 88-timi največjimi števili. Tako, sedaj imamo mandate razdeljene na ravni enot in na ravni države.
Za število sedežev, ki jih dobi posamezna lista poleg teh, že dobljenih na ravni enot, tako le še izračunamo razliko med številom mandatov na ravni države in tistimi na ravni enot. Naša lista X je tako v enoti A dobila 2 mandata, recimo pa da jih je s preostalimi sedmimi enotami zbrala skupaj 15. Na ravni države jih je denimo zbrala 21 (torej, še 6), tako bo v državnem zboru zasedla 21 sedežev. 15 mandatov za listo X je torej že podeljenih. A kandidati iz katerih enot bodo še izvoljeni v DZ? 6 dodatnih sedežev, ki jih je prejela lista X, se tako dodeli kandidatom v tistih volilnih enotah, kjer ima lista X največje ostanke glasov v razmerju do Droopovega količnika. |
hvala chope.
@šohtovc: In kako naj bi jz kot en navadn smrtnik to vedu? Ne ukvarjam se s politiko zato se niti ne poglablam u to toliko kot u druge stvari. Po tvojem potem tud na volitve neb smel it če mi osnovne stvari v politiki niso jasne.
Drugače pa veliki večini ta sistem pol luleka ni jasn, saj kolk govorim s katerimi se vsi sprašujejo isto kot jaz (zakaj Jerič ja in zakaj Knežak ne)
_________________
Tko ni za nas je protif nam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sabina
Ovčka
Pridružen/-a: 14.07. 2006, 13:54
Prispevkov: 87
|
| Objavljeno: 24 Sep 2008 08:55 Naslov sporočila: |
|
|
Od ljudi, ki so bili na voliščih slišim čudne stvari. In to od takšnih, ki so po srcu bližje levi opciji. Zakaj gre.
Na voliščih naj bi bilo v enem odboru 6 ljudi različnih strankarskih prepričanj. Že to ni ravno zadoščeno pravilom. Kar je pa najhuje, na voliščih so hkrati le trije, torej trije dopoldne, trije popoldne, zvečer pa naj bi prišlo vseh šest na končno štetje. Kaj se dogaja med tem, ko gre kdo na stranišče, vedo povedati le tisti blizu odborov. Predsedniki odborov so prekaljeni komunajzerji in neredko pošiljajo člane odborov po malico, kavo, k drugemu odboru po informacije,....Predsedniki takrat ostanejo sami v sobi in ......Ko je konec štetja pa predsedniki sami odnesejo glasovnice na občino. Kaj se vmes na poti zgodi, pa ne ve nihče.
Še sama ne vem, komu naj verjamem.
_________________
Vroče mi je, neznansko vroče mi je!!!  ) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Šohtovc
Ovčka
Pridružen/-a: 06.02. 2007, 22:49
Prispevkov: 36
|
| Objavljeno: 24 Sep 2008 14:50 Naslov sporočila: |
|
|
@Štakor: Nisem rekel, da ne bi smeli na volitve. Moti me pa to, da se po teh forumih najde raznorazne pametnjakoviče, ki imajo mnenje o vsaki možno stvari na tem svetu in vedo vse bolje, kot vsi ostali. Komentirajte stvari, na katere se spoznate.
@Sabina: Sem bil sam večkrat v komisiji na volitvah in referendumih in ti lahko zagotavljam, da je tvoj strah odveč. Stvari so precej transparentne, na koncu se vse skrbno prešteje, zapakira in označi. In to pred očmi vseh 6 članov komisije. Ne rečem, da se ne more kaj pogoljufat, ampak zagotovo je to lahko prej zelo redka izjema, kot pa pravilo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
štakor
Škof
Pridružen/-a: 27.12. 2007, 10:24
Prispevkov: 558
|
| Objavljeno: 25 Sep 2008 10:38 Naslov sporočila: |
|
|
@šohtovc: Potem pa ti pokomentiraj k si strokovnjak. Do sedaj še nismo bili deležni nobenga tvojga komentarja o volitvah, le neko nerganje kok se ne spoznamo na volilni sistem in vso solato k pride z volitvami.
_________________
Tko ni za nas je protif nam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Herman
Ovčka
Pridružen/-a: 11.07. 2006, 14:11
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 25 Sep 2008 10:47 Naslov sporočila: |
|
|
| Šohtovc je napisal/a: | @Štakor: Nisem rekel, da ne bi smeli na volitve. Moti me pa to, da se po teh forumih najde raznorazne pametnjakoviče, ki imajo mnenje o vsaki možno stvari na tem svetu in vedo vse bolje, kot vsi ostali. Komentirajte stvari, na katere se spoznate.
@Sabina: Sem bil sam večkrat v komisiji na volitvah in referendumih in ti lahko zagotavljam, da je tvoj strah odveč. Stvari so precej transparentne, na koncu se vse skrbno prešteje, zapakira in označi. In to pred očmi vseh 6 članov komisije. Ne rečem, da se ne more kaj pogoljufat, ampak zagotovo je to lahko prej zelo redka izjema, kot pa pravilo. |
se pravi, da dopuščaš možnost, da se je goljufalo! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
N3bULA
Ovčka
Pridružen/-a: 13.09. 2008, 00:00
Prispevkov: 9
Kraj: Hrastnik/okolica
|
| Objavljeno: 25 Sep 2008 11:41 Naslov sporočila: |
|
|
| Sabina je napisal/a: | Od ljudi, ki so bili na voliščih slišim čudne stvari. In to od takšnih, ki so po srcu bližje levi opciji. Zakaj gre.
Na voliščih naj bi bilo v enem odboru 6 ljudi različnih strankarskih prepričanj. Že to ni ravno zadoščeno pravilom. Kar je pa najhuje, na voliščih so hkrati le trije, torej trije dopoldne, trije popoldne, zvečer pa naj bi prišlo vseh šest na končno štetje. Kaj se dogaja med tem, ko gre kdo na stranišče, vedo povedati le tisti blizu odborov. Predsedniki odborov so prekaljeni komunajzerji in neredko pošiljajo člane odborov po malico, kavo, k drugemu odboru po informacije,....Predsedniki takrat ostanejo sami v sobi in ......Ko je konec štetja pa predsedniki sami odnesejo glasovnice na občino. Kaj se vmes na poti zgodi, pa ne ve nihče.
Še sama ne vem, komu naj verjamem. |
1. Ko gre kdo na stranišče se ne zgodi čisto nič, iz preprostega razloga. Namreč, tisti od komisije, ki pač ostane za mizo nemore kar tako na blef pogruntati kateri od volilcev ne bo prišel in pač lepo namesto njega izpolniti glasovnice in ga podpisati. Kaj pa če potem tisti dotični volilec res pride?? Verjetno bi bila v tem primeru sankcija dokaj huda, najmanj kar bi se mu zgodilo je to da nebi bil nikoli več v komisiji, predvidevam pa da bi moral za to tudi kazensko odgovarjati, in mislim da ni dosti ljudi tako neumnih oz. nevem kaj da bi to rezkirali za tistih par glasov ki jih bi bilo potencialno možno ponarediti.
2. Ko zvečer predsedniki volilnih komisij odnesejo glasovnice na UE, so podpisani že vsi zapisniki, z strani vseh 6. članov. Pravtako je tudi na samem volišču izobešen rezultat posameznega volišča, tako da predsednik ne more ničesar več spremeniti, pravtako pa je potrebno zvečer na UE prinesti natančno število praznih glasovnic, ki so ostale.
Tako da mislim da tukaj sploh ni možnosti za kakšne manipulacije.
3. Pravtako pa imajo stranke možnost, da imajo cel čas volitev na voliščih svoje zaupnike in če nekdo pač ne verjame v poštenost volilne komisije, potem pa naj jih pač lepo cel dan nadzira. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
