Hrastnigg Seznam forumov Hrastnigg
Forum Hrastnika
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Pogrebniki podjetij iz okolice CE

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Hrastnigg Seznam forumov -> Hrastnik - ostalo
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
štakor
Škof


Pridružen/-a: 27.12. 2007, 10:24
Prispevkov: 558

PrispevekObjavljeno: 16 Apr 2013 12:01    Naslov sporočila: Pogrebniki podjetij iz okolice CE Odgovori s citatom

Citiram:

Davčna uprava (Durs) je v zadnjih dveh letih zaradi ugotovljenih nezakonitih dejanj odvzela davčno številko več kot 40 podjetjem, ki jih več kot očitno obvladuje združba nekaj posameznikov iz Celja in bližnje okolice. Po Dnevniku dostopnih informacijah in tudi izjavah nekaterih vpletenih jo sestavljajo znani pravnik iz Celja Boris Karlovšek, ob njem pa Mitja Jontez, Igor Haler in hrvaški državljan Danijel Svečak. V navezi z njimi se pojavljajo tudi nekateri drugi, vendar za razliko od omenjene četverice v le nekaj primerih.

V mreži je v nekaj letih končalo že več kot 100 podjetij

V mreži, ki domuje na Kosovelovi ulici 16 v Celju in vse bolj tudi na Cesti 3. julija 1 b v Hrastniku, prepletena pa je z že ugaslimi ali fantomskimi podjetji, je do danes končalo več kot 100 gospodarskih družb. Pri večini je vzorec delovanja zelo podoben. Podjetniki (v nekaj primerih gre tudi za znane osebe) želijo zaradi slabega poslovanja ali drugih razlogov pretrgati vse vezi s svojim podjetjem in ga prodajo omenjeni skupini. Novi lastnik postane podjetje, ki obstaja le na papirju, prej ali slej pa ga zaznajo tudi na Dursu in mu praviloma le nekaj mesecev po prenosu lastništva odvzamejo davčno številko. Praktično vsa izbrišejo, s tem pa se izgubijo tudi sledi za odgovornimi.

»Če je bila identifikacijska številka za DDV odvzeta po uradni dolžnosti, so bila v postopku nadzora vsekakor ugotovljena protizakonita ravnanja. Pri tem je lahko šlo za različna protipravna oziroma kazniva ravnanja, in sicer zlorabo identifikacije za DDV za nedopustne namene, davčno zatajitev, ponarejanje poslovnih listin, zlorabo položaja...« so nam pojasnili na Dursu. Čeprav obstaja velika korelacija med prenosom podjetij na omenjena naslova in kasnejšim odvzemom davčnih številk, ni enoznačnega odgovora, kdaj pride do zlorabe, saj »je to odvisno od primera do primera«.

Izbrisu se je peščica podjetij izmuznila

Toda dosedanje dogajanje je več kot jasno. Na Kosovelovi ulici 16 je do danes po javno dostopnih podatkih domovalo 115 podjetij, od katerih jih je bilo 68 že izbrisanih. Še vedno jih je mogoče najti 47, vendar so v veliki večini delujoča in niso povezana s četverico ali podjetji, ki jih ta obvladuje. V Celju je tako ostalo spornih le še osem podjetij. Povsem drugačna je zgodba v Hrastniku, na Cesti 3. julija 1 b. Tam je bilo iz sodnega registra izbrisanih že 25 podjetij, nanj pa še čaka 62 podjetij, ki so tako ali drugače povezana s Karlovškom, Jontezem, Halerjem ali Svečakom.

Na njihovo nesrečo pa peščice podjetij ni doletel izbris, temveč jih je upnikom uspelo spraviti v stečaj. Eno od njih je podjetje Ribič inženiring, ki je še leta 2010 ustvarilo pol milijona evrov prometa, aprila 2011 pa so ga dotedanji lastniki prenesli na podjetje Kalipole, katerega direktor je bil Karlovšek. Manj kot pol leta kasneje mu je Durs že odvzel davčno številko, decembra 2011 pa je bil izbrisan tudi Kalipole. Za preobrat je poskrbela NLB, ki je založila predujem in Ribič inženiring spravila v stečaj. Ko je upraviteljica Lucija Klampfer začela poizvedovati o dogajanju in se obrnila na Mitjo Jonteza, pa ji je ta odgovoril, da »se dejansko ukvarja samo z nadaljnjo prodajo družb, da dokumentacije za družbo nima nobene ter da s stečajnim upraviteljem ne misli sodelovati«. Kasneje je ugotovila le, da so v stečajni masi ostali nekaj deset tisoč evrov vredni poslovni prostori v Velenju, medtem ko so ji upniki z NLB in Dursom na čelu prijavili za več kot pol milijona evrov terjatev.

Ostal brez treh plač, podjetje izdajalo nepotrebne račune

Podobna zgodba je bila s podjetjema Palestra Elita (sprva E-Fon) in Elteh 2000. Tudi slednji je končal v rokah Kalipoleja, njegov kasnejši stečajni upravitelj Grega Erman pa je med ugotavljanjem premoženja in obveznosti zašel v slepo ulico. Ko se je obrnil na prejšnjega lastnika Borisa Hudalesa, mu je ta odvrnil, da je »dokumentacijo prevzel novi direktor oziroma predstavnik lastnika Boris Karlovšek«. Najdlje pri iskanju odgovornosti je šel upnik podjetja Palestra Elite, sicer nekdanji zaposleni. Oktobra 2011, kmalu po prenosu lastništva, je na policijo podal predlog za pregon tako prejšnjo lastnico Majo Kopič kot Karlovška in Jonteza.

Kot je zapisal v ovadbi zoper »združbo podjetnikov«, naj bi ti na različne načine prinašali naokoli prihodnje ali sedanje podjetnike. Tako naj bi po spletnih oglasih, tudi po facebooku, odkupovali ali prodajali podjetja pod pretvezo, da so čista dolgov in drugih bremen. Zahtevali naj bi 1000 evrov v gotovini, nato pa naj bi od kupcev podjetij terjali še osnovne vložke, najmanj 7500 evrov, in stroške, ki nastajajo sproti, je opozoril. S sodelavci je bil oškodovan za nekaj tisoč evrov, saj je ostal brez zadnjih treh plač in tudi brez plačanih prispevkov. »V času mojega dela sem opazil, da so se na račun podjetja naročale številne nepotrebne storitve, material in blago, izdajali nepotrebni računi, vse očitno z namenom kasnejše prodaje,« je dodal.

»Prepričali« tudi lastnika Tosame Boštjana Nagodeta

Zadnji v vrsti prenosov podjetij na Kosovelovo 16 v Celju je tudi eden najbolj odmevnih. Kot smo razkrili v Dnevniku, je v mreži končalo tiskarsko podjetje Schwarz Boštjana Nagodeta, sicer lastnika Tosame. Po tem ko je bila proti Nagodetu vložena 9,5 milijona evrov težka odškodninska tožba in po sodišču zamrznjeno njegovo lastništvo v Schwarzu, je celotno premoženje in zaposlene preselil na novo podjetje Schwarz print, starega pa se enostavno znebil. To je storil tako, da je podjetje Tesa Trade pod vodstvom Karlovška v kapital Schwarza preneslo 90.000 evrov visoko terjatev in prišlo do 95-odstotnega lastništva. Le nekaj tednov zatem jo je Karlovšek preimenoval v Modro premico in prodal podjetju Multilogistika, ki ga obvladuje Haler. Do izbrisa podjetja nekdanjega Schwarza vseeno ni prišlo, saj ga je sodišče pred dnevi na zahtevo upnika poslalo v stečaj.

http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/durs-na-lovu-za-pogrebniki-podjetij-iz-celja



Citiram:

Z zgornjim in njemu podobnimi stavki zadnje dni grozijo tistim delavcem pohištvenega podjetja Sadeko iz Rimskih Toplic, ki niso hoteli na vrat na nos, brez kakršnih koli poprejšnjih obvestil o nameravani odpovedi, podpisati sklepe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. „Če jih ne podpišete, boste dobili sklepe o odpovedi zaradi krivdnih razlogov,“ se stopnjujejo grožnje. Žalostno pri tem je, da delavci pravzaprav niti ne vedo, kdo je njihov lastnik in direktor. Dosedanji lastnik Andrej Oman pravi, da je podjetje prodal Borisu Karlovšku, namesto dosedanjega prokurista Grega Omana pa se podpisuje nov direktor Igor Haler, ki ga delavci še videli niso. Še manj pa jim je jasno, zakaj se jih vodstvo želi znebiti, saj imajo dovolj naročil še do januarja prihodnje leto. Več naj bi končno izvedeli na današnjem sestanku ob 14. uri na sedežu podjetja.
Več v sobotnem Večeru.

http://www.telegraf.si/ce-ne-podpisejo-pogodb-jim-v-ponedeljek-ni-potrebno-priti-v-sluzbo/




Zanimivo branje o zanimivih tipih iz Hrastnika.
Žal se ne zavedajo da so zgolj krinka drugim tatičem, ki se okoriščajo z njihovimi podpisi.
_________________
Tko ni za nas je protif nam.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
štakor
Škof


Pridružen/-a: 27.12. 2007, 10:24
Prispevkov: 558

PrispevekObjavljeno: 16 Apr 2013 12:04    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Citiram:

Bojazen 44 zaposlenih iz podjetja Sadeko iz Rimskih Toplic se je izkazala za upravičeno. Novembra lani, manj kot dva meseca po tistem, ko so potapljajočo se tovarno otroškega pohištva kupili pogrebniki podjetij iz Celja, je ta končala v stečaju, v vmesnem času pa so iz nje prek slamnatih podjetij pobrali še zadnjih nekaj deset tisoč evrov premoženja.

Sadeko, ki se je od leta 1996 ukvarjal z izdelavo otroških posteljic in v zadnjih letih tudi izdelkov iz masivnega lesa, je bil dolgo časa v lasti Janka Kovačiča, Draga Deželaka in Alojza Seitla, nato so ga julija 2008, ko je tovarna zašla v izgubo, prodali celjskemu podjetju M&A Marjane in Andreja Omana, ki prav tako izdeluje pohištvene izdelke. Izgubo jima je sicer uspelo zakrpati, a sta lani zaradi slabih poslovnih rezultatov obupala in se Sadeka septembra lani tudi znebila.

Brezplačno sta ga prepustila razvpitemu celjskemu pravniku Borisu Karlovšku, ki je imel zaradi sumljivih poslov v zadnjih letih že večkrat opraviti s policijo in tožilstvom. Na položaj direktorja Sadeka je posadil Igorja Halerja iz Hrastnika, vendar je po naših informacijah podjetje v resnici upravljal Karlovšek. Njegovo ime je tudi v ospredju zgodbe o Kosovelovi ulici v Celju, ki je znana kot pokopališče podjetij, osumljenih davčne utaje. Karlovšek in tudi Haler sta namreč v več primerih nastopala kot zastopnika podjetij, dokler niso bila izbrisana iz sodnega registra.

Ko je Sadeko končal v stečaju, se je upravitelj Rok Sodin lotil raziskovanja, kaj se je dogajalo v tistih dveh mesecih, ko je bil lastnik podjetja Karlovšek. Sodin je ugotovil, da sta z njim na veliko začela sodelovati podjetji 4 Dejavnosti in Tri-Slam 2000, ki ju je ustanovil prej omenjeni Haler. Še pred začetkom stečaja je Sadeko do njiju izkazoval za 128.000 evrov neporavnanih terjatev.

Če so vpleteni uporabili podjetje 4 Dejavnosti za izplačevanje plač zaposlenih v Sadeku in plačilo dela stroškov za redno poslovanje, potem ko je imelo podjetje že blokirane račune, je zgodba pri podjetju Tri-Slam 2000 bolj sporna. Kot se je izkazalo, so kupce Sadeka obvestili, naj svoje dolgove plačajo na račun podjetja Tri-Slam 2000, ki pa je bilo septembra 2012 izbrisano. Kljub temu je poslovalo tudi po tem datumu in sprejemalo plačila kupcev. Od Halerjevih podjetij so izterjali nekaj denarja, v stečajno maso pa se verjetno nikoli ne bo vrnilo slabih 84.000 evrov.

Če je Sadeko še konec decembra 2011 izkazoval za dobra dva milijona evrov sredstev, je Sodin po izvedenih cenitvah ugotovil, da vrednost zastavljenih nepremičnin, opreme, zalog in terjatev znaša le 600.000 evrov. Do tolikšne razlike naj bi prišlo predvsem zaradi precenjenih zalog, tako da je upravitelj predlagal upnikom, naj naročijo izredno revizijo za zadnja tri leta. Na drugi strani ima Sadeko za nekajkrat več dolgov. Samo zaposleni so prijavili za več kot 400.000 evrov prednostnih terjatev. Država, Abanka Vipa in Banka Celje imajo medtem za okoli pol milijona evrov ločitvenih zahtevkov, navadnih terjatev pa je še za 366.000 evrov.

http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/brezplacno-do-tovarne-otroskega-pohistva-in-jo-ozeli-do-suhega


_________________
Tko ni za nas je protif nam.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
štakor
Škof


Pridružen/-a: 27.12. 2007, 10:24
Prispevkov: 558

PrispevekObjavljeno: 16 Apr 2013 12:10    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Citiram:

Letos (2012) se je na seznam pravnih oseb, ki jih Davčna uprava RS (Durs) utemeljeno sumi utaje davkov ali sodelovanja pri njej, uvrstilo še 11 podjetij, ki so v svojih "delujočih" letih ustvarila nekaj deset milijonov evrov prihodkov in potencialno utajila več milijonov evrov DDV. Kar pet so jih ob meji z našo zahodno sosedo ustanovili italijanski državljani, prav toliko pa jih je bilo sprva v lasti Slovencev, vendar se je za njimi, takoj ko jih je odkrila davkarija, izgubila vsaka sled. Kot že nešteto podjetij pred tem so končala v lasti dolge verige fantomskih podjetij iz Celja.

Italijani čez mejo po davčne številke, kasneje za njimi izginejo vse sledi

V prvem primeru gre za podjetja DVD-Teh, Eksite, H. L. Elektronika, Remetal in VLM, ki so jih Italijani ustanavljali različno, nekatera v letih 2008 in 2009, druga pa šele lani. Prav vsa imajo sedež v obmejnem predelu, bodisi v Novi Gorici bodisi v Šempetru pri Gorici. Kmalu po ustanovitvi oziroma po pridobitvi davčne številke so njihovi prihodki poskočili v višave, danes pa so praktično vsa podjetja pred stečajem. H. L. Elektroniko je takšna usoda že doletela, preostalim pa so upniki, verjetno Durs, blokirali vse račune.

Medtem sta bili podjetji AOS in Koptronika, ki so ju Italijani ustanovili v Biljah oziroma Kopru, na seznam osumljenih utajevalcev DDV pa sta prišli med letom 2010, že izbrisani. Da bi davčne in druge obveznosti, ki so ostale za njima, poravnali skrivnostni tujci, je zelo vprašljivo, saj bi jih morali na Dursu najprej sploh najti. Na roko jim ne gre niti zakon, ki je začel veljati novembra lani, po katerem družbeniki izbrisanih družb ne odgovarjajo več za njihove obveznosti.

Kot so nam pojasnili na Dursu, se davčni zavezanci na seznamu znajdejo takrat, ko jim na podlagi nadzornega postopka prekličejo identifikacijo za namene DDV. "Gre predvsem za slamnate oziroma tako imenovane 'missing trader' družbe, kjer je zavezanec identifikacijo za DDV uporabljal za to, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek vstopnega DDV oziroma je kako drugače sodeloval pri utaji DDV," so navedli.

Vsako osmo podjetje izgine na Kosovelovi ulici 16 v Celju

Durs je letos ukrepal tudi proti podjetjem Ahat, Lotos EM, Savi in Rozman Albert, ki jim je skupno, da so bila malo pred tem prenesena na fantomska podjetja iz Kosovelove ulice 16 v Celju. Vsaj 22 oziroma vsako osmo podjetje je doletela takšna usoda, čaka pa jih le še postopek izbrisa.

Gre za majhna podjetja, ki so ustvarjala neprimerljivo manj prihodkov kot omenjena podjetja v lasti Italijanov, dolga leta pa so bila v lasti različnih fizičnih oseb. Ali se prenos lastništva zgodi po že začetem postopku na Dursu ali do njega pride šele po tem, ni jasno. Zato pa položaje zakonitih zastopnikov teh podjetij, dokler niso izbrisana iz sodnega registra ali (redko) končajo v stečaju, zasedajo ene in iste osebe - hrvaški državljan Danijel Svečak ter Celjana Mitja Jontez in Boris Karlovšek.

Velik del od 22 podjetij, ki jim je kasneje Durs odvzel davčno številko, je bil prodan podjetju Kalipole pod vodstvom Karlovška in podjetju Kombo 2008, ki ga je vodil Jontez. Prvi, ki je nase "prevzel" podjetja ABC Intertrade, Ahat, Elteh 2000, Help Desk, Lami, Oceana VD in posredno tudi Teluria in Caravan Center, je bil izbrisan decembra lani. Jontez je medtem vzel pod svoje okrilje podjetja Beram 2, Delta Mediji, Ellde Linija, Lotos EM, Natura 2010, Rezultat Plus in Savi. Kombo 2008 je bil februarja letos prav tako izbrisan iz sodnega registra. Ob tem velja opozoriti, da niti Kalipole, ki je bil do izbrisa v lasti Makedonca Hadisa Memedija, niti Kombo 2008 nista na seznamu Dursa.

Svečak je (bil) na drugi strani zastopnik vrste vmesnih členov verige, ki vodi na Kosovelovo ulico v Celje, pri nekaterih od njih pa se je s Karlovškom in Jontezem celo izmenjeval. Karlovšek je sicer v Celju zelo znan pravnik. Pri njem so pravno pomoč ljudje iskali takrat, ko so ustanavljali svoja podjetja, pred sedmimi leti pa ga je tamkajšnja policija zaradi suma storitve štirih kaznivih dejanj goljufij tudi kazensko ovadila.

Od Hrvatov do Albancev, od Kitajcev do Američanov

Davčne številke od lanskega junija nimata več niti podjetji Maxicom in Elite 99 iz skrivnostnega poslovnega imperija Zlatana Kudića, ki sta še pred leti ustvarjali na desetine milijonov evrov prihodkov. Drugi dve Kudićevi podjetji, ki sta danes v stečaju, davkariji iz naslova neplačanega DDV dolgujeta blizu 12 milijonov evrov, sami pa sta povsem brez premoženja. Po neuradnih informacijah se je Kudićevega imperija zaradi sumov davčne utaje in drugih kaznivih dejanj lotilo celo specializirano državno tožilstvo, ki ga vodi Harij Furlan. "Zadeva je v predkazenskem postopku," so bili kratki.

Od skupno 174 podjetij, ki jih na Dursu sumijo davčne utaje, številna vsaj uradno niso imela omembe vrednih prihodkov oziroma le nekaj deset tisoč evrov. Zato pa je precej zanimiv izvor lastnikov vseh teh podjetij. Ustanavljali so jih namreč državljani vseh držav bivše Jugoslavije, ali pa so bila nanje vsaj prenesena. Med njimi najdemo tudi nekaj Madžarov, Romunov, Bolgarov, Čehov, Slovakov, Francozov ter celo Američanov in Kitajcev. Po javno dostopnih informacijah je mogoče v zdajšnjih ali preteklih lastniških strukturah podjetij najti fizične osebe vsaj 18 različnih narodnosti.

http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/1042521692


_________________
Tko ni za nas je protif nam.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Hrastnigg Seznam forumov -> Hrastnik - ostalo
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.